Etiopija velja za domovino prvih kavnih zrn, ki so sčasoma našla pot do Brazilije in Kolumbije - dveh največjih proizvajalk kave danes. Kavnih plantaž je obilo v vseh preostalih državah Južne in Srednje Amerike, na Kubi, Havajih, v Indoneziji, na Jamajki in v mnogih predelih Afrike. Obstaja na stotine različnih vrst kave, poslovno najbolj donosni pa sta cereus robusta in cereus arabica. Močna, na bolezni odporna cereus robusta, ki uspeva na nižji nadmorski višini, daje zrna z ostrejšim, bolj enodimenzionalnim okusom kot občutljivejša cereus arabica, ki raste na visoki nadmorski višini (3.000 do 6500 metrov) in rodi zrna z elegantno, kompleksno aromo. Kavovec je dejansko majhno drevo, ki obrodi plodove, imenovane "kavne češnje". Gojenje in nega teh dreves sta delovno intenzivna proceas, ker cvetovi, nezrele (zeleea) in zrele rdeče češnje hkrati rasejo na drevesu, zato je nujno ročno obiranje plodov. Kožica in meso obdajata dve zrni, zaprti v pergamentnem ovoju. Ko te plasti zavržejo, zrna očistijo, posušijo, razvrstijo in ročno pregledajo barvo in kakovost. "Zelena" zrna (ki imajo lahko barvni razpon od bledo zelene do umazano rumene) nato izvozijo, tako da praženje, mešanje in mletje potekajo drugod. Kava je lahko sestavljena iz ene vrste kavnih zrn ali pa iz mešanice večih vrst. Kavne mešanice dajejo bogatejši in bolj kompleksen okus kot kave iz ene same sorte. Od dolžine časa praženja kavnih zrn zavisita barva in okus zvarjene kave. Med najbolj priljubljenimi pražarnami so ameriške, francoske, italijanske, evropske in dunajske. Ameriška pražena zrna (imenovane tudi navadno pražena) so srednje pražena, kar daje kavo umerjenega, ne premočnega, pa tudi ne preblagega okusa. Med močno pražene kave spadata francoska in temna francoska pražena kava, ki sta globoke čokoladno rjave barve, kava, zvarjena iz njiju pa je močnejša; in pa bleščeča, rjavo-črna, močno aromatična italijanska pražena kava, ki jo uporabljajo za ekpreso. Evropska pražena kava vsebuje dve tretjini močno praženih zrn, pomešanimi z eno tretjino srednje praženih, pri dunajski kavi pa je to razmerje obrnjeno. Instant kava je kava v prahu, ki jo dobijo s segrevanjem sveže kuhane kave, dokler se ne posuši. Zrnca (ali kristali) liofilizirane kave pridobivajo iz kuhane kave, ki so jo zamrznili v kašo, potem pa pustili, da je voda izhlapela. Liofilizirana kava je nekoliko dražja od navadne instant kave, vendar slovi po boljšem okusu. Kava, čaj in kakav vsi vsebujejo kofein, stimulans, ki vpliva na mnoge dele telesa, vključno z živčnim sistemom, ledvicami, srcem in želodčnimu sokovi. Z izjemo kave z Madagaskarja — mascarocoffea vianneyi _-, katere zrna so brez kofeina, je potrebno kavna zrna obdelati v posebnem procesu, da dobimo kavo brez kofeina. Kofein odstranijo po eni od dveh metod, ki ju poznamo, še pred praženjem. Pri prvi metodi kofein kemično ekstrahirajo z uporabo topila, ki ga morajo popolnoma sprati, preden posušijo zrna. Pri drugi metodi, imenovani švicarski postopek z vodo, zrna najpre poparijo, nato pa postrgajo zunanje plasti, bogate s kofeinom. Čeprav je nekoč vladala zaskrbljenost, ali so ostanki topil varni, so z raziskavo ugotovili, da hlapna topila med praženjem popolnoma izginejo. Kava, ne glede na to, ali je mleta ali v zrnju, hitro izgubi svoj okus. Da boste kuhali svežo kavo z bogato aromo, kupujte svežo kavo v zrnju in jo zmeljite sproti za vsak lonec kave. Poceni mlinčki so na voljo v večini veleblagovnnic in diskontov. Cela pražena zrna hranite v nepredušni posodi na hladnem, suhem mestu do največ 2 tednov. Za daljše skladiščenje zamrznite cela zrna, shranjena v vrečko za zamrzovalnik za največ 3 mesece. Ker mleta kava na sobni temperaturi izgubi aromo že v nekaj dneh, jo je potrebno shranjevait v hladilniku, zaprto v nepredušni posodi, do največ 2 tedov. Glej tudi café au lait; café brulot; café latte; kafe macchiato; café mocha; cappuccino espresso; grška kava; irska kava; tajska kava; turška kava; dunajska kava.